Sankcije Evropske unije proti Ruski federaciji ostajajo, približuje se čas njihovega podaljšanja. Vztraja tudi kaj malo prikrita želja slovenske diplomacije, da bi v iskanju raznih priložnosti in koristi obšla osrednjo strateško opredelitev za evroatlantsko zavezništvo, potrjeno tudi z referendumom. Koliko odmika od linije, začrtane ob soočenju z rusko aneksijo Krima, si lahko privošči Slovenija? Je sposobna samostojnega nastopa na mednarodnem parketu? Slovenija je ne glede na Prevca in Planico velika le toliko, kolikor ozemlja zaseda. Gotovo je, da pri nas ne manjka »pogumnih« skakalcev, prepričanih, da lahko brez škode razmeroma samostojno, kar jim pač v danem trenutku najbolj koristi, letijo med dvema svetovnima silama – ZDA na zahodu in Rusko federacijo na vzhodu. In se ne ozirajo na to, da je članica zahodnega zavezništva.
Če se že Slovenija na more zagovarjati s skupno politiko EU in Nata, ker je ni več ali pa je nevzdržno kakofonična, ali niso tu še Združene države Amerike? Če je morda do vabila Putinu prišlo ob vsaj tihem soglasju ključnih dejavnikov v Evropski uniji, kot razmišlja v Večeru Bojan Brezigar, pa je po naših informacijah jasno, da ZDA niso bile tiho. Pomočnica ameriškega državnega sekretarja Victoria Nuland je med srečanjem na münchenski varnostni konferenci predsedniku Borutu Pahorju povedala nekaj krepkih zaradi proruske zunanje politike Slovenije in zaradi zmanjševanja proračuna za obrambo. Pahor se je vseeno odločil in dragemu Vladimirju Vladimiroviču poslal vabilo.
Res nas je srečanje med Bushem in Putinom leta 2001 umestilo na zemljevid sveta, saj je bil to svetovni dogodek. Na kakšen zemljevid se je postavila Slovenija z vabilom Putinu, bomo videli, šele ko bo (če bo) zapustil Vršič in najbrž tudi Ljubljano. Geopolitične razmere se hitro spreminjajo (tudi zaradi raznih terorističnih grožnjah) in Rusija je eden najpomembnejših dejavnikov: kar je neprimerno zdaj, bo mogoče že čez mesec ali dva prišlo komu še kako prav. Nemški zunanji minister je bil vnovič v Moskvi, tja je odšel njegov ameriški kolega John Kerry …
Morda pa Pahor računa na to, da se bo ob različnih pogledih, ki jih je v vabilu Putinu tako opazno izpostavil, vendarle tudi sam postavil na svetovni zemljevid. Saj ni mogoče, da mu zadošča opravljanje bizarnih udarniških del.