Kolumnisti

Iskanje izgubljene prihodnosti: zakaj Vizija Slovenije ni izjemen politični tekst

Deli na:
Iskanje izgubljene prihodnosti: zakaj Vizija Slovenije ni izjemen politični tekst

Zdravljica je izjemen političen tekst. Od kod Prešernu to vizionarstvo?

Zdravljica je izjemen političen tekst, pravi eden največjih poznavalcev Franceta Prešerna akademik Janko Kos. Od kje pa njemu, recimo, to vizionarstvo? To je stvar za danes, pa še za 50 let naprej. Bil je človek, ki o dnevni politiki ni vedel nič, v takratnih krogih izobražencev se pravzaprav ni odlikoval s kakšno prodorno mislijo, a je vseeno naredil tako vizionarski tekst. Kaj je bilo to? Tako se je pred leti – malo vsaj retorično – spraševal Kos.

Vizija Slovenije, ki je nastala pod ministrico Alenko Smerkolj iz vladne službe za razvoj, ni delo enega velikega umetnika, ampak menda tisoč, recimo jim kar – umetelcev. Ne glede na to, je besedilo zaradi pocukrano izrisane prihodnosti naletelo v javnosti na zavračanje, ni manjkalo niti sarkazma. Ko gre za takšno ptičjo, oddaljeno perspektivo še gre, saj vemo, svet je v vse večjih težavah, naša državica pa je bolj kot kadarkoli prej del tega sveta, kot bi se izrazil pokojni akademik Jože Trontelj. Če se spustimo nižje, slika izgublja barve in postaja črno-bela. Rečeno povsem pritlehno: vlada, ki ne ve, kaj se ji bo zgodilo naslednji dan, pripravlja vizijo do sredine tega stoletja.

Smerkoljeva ni prva, ki se tega loteva. Pred njo je bilo napisanih kakih 200 v prihodnost zazrtih besedil, so našteli uslužbenci predsednika Boruta Pahorja. Na začetku mandata je projekt Slovenija 2030 s posveti (zadnji je bil že septembra lani o priložnostih digitalne preobrazbe) sprožil prav on, mnogo pred njim je že njegov nekdanji partijski šef Milan Kučan kot predsednik CK ZKS snoval vizijo Evropa zdaj! Vsem strankam z Demosom vred je ob vsaki priložnosti očital nesposobnost oblikovati razvojno vizijo. Tudi med zadnjo predsedniško kampanjo se je spraševal, kakšna je sploh Pahorjeva vizija. Morda se zato Pahor tako trudi, a dokument še čakamo, vse je še »metaforično«, če uporabimo njegovo pojasnilo, zakaj prav 2030.

Ambicija predsednika je bila sprožiti proces intelektualnega vrenja iskanja družbenega soglasja. Podobno tudi Smerkoljeva pravi, da naj bi nas vizija poenotila na poti v prihodnost. Pa že bolje prisluhniti Svetlani Slapšak: Ko smo nehali kritično razmišljati o preteklosti, smo izgubili prihodnost. Da, Krst pri Savici … Vsekakor Vizija Slovenija ni izjemen politični tekst.