»Prezgodaj ste zapustili politiko,« se je eden od novinarjev »slinil« bivšemu predsedniku Milanu Kučanu, ko se je odzval na obtožbe iz kazenske ovadbe, ki jo je zoper njega podalo Združenje VSO zaradi prepoznega ukrepanja, ko je jugoslovanska vojska maja 1990 razoroževala slovensko teritorialno obrambo.
Ta novinarjeva izjava ni samo »lizunska«, ampak je tudi popolnoma sprta z vsemi dejstvi. Milan Kučan je namreč človek z najdaljšo politično kariero. V vodstvu edine dovoljene partije je bil že v sedemdesetih letih, nato je bil predsednik skupščine, v osemdesetih član vodstva jugoslovanske partije in nato šef slovenske partije, ob osamosvojitvi predsednik predsedstva, po njej dvakrat predsednik države, po »upokojitvi« pa je šef Foruma 21, v katerem se združujejo najvplivnejši gospodarstveniki. V gostilnah »nastavlja« predsednike države, strank, župane, v procesijah premierje, nazadnje smo ga videli pri ustanovitvi Foruma seniorjev SD. Kučan v bistvu sploh ni zapustil politike, v kateri je že več kot štiri desetletja.
Je zmagovalec tranzicije. Edini partijski voditelj, ki mu je uspelo preživeti propad komunizma in prehod v večstrankarsko demokracijo. Zato ni kar tako rekel, da je berlinski zid padel v obe smeri. Zaradi njegovega neverjetnega vpliva v gospodarstvu, politiki in medijih mu nikoli ni bilo treba odgovarjati na mnoga neprijetna vprašanja: od tega, da je v prejšnjem režimu kršil človekove pravice ljudi, ki jih je Udba kot tajna partijska policija nadzirala, zasliševala in zapirala, do tega, da je v samostojni Sloveniji zlorabljal svojo simbolično predsedniško funkcijo za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Tako Kučanu najbrž tudi nikoli ne bo treba pojasniti, zakaj v primeru razoroževanja slovenske vojske ni o tem takoj obvestil predsedstva in ukrepal, ko še ni bilo prepozno. Zakaj je raje verjel generalu JLA na položaju šefa teritorialne obrambe kot pa občinam. Namesto tega je njegov sel na nacionalni televiziji skušal problem razoroževanja TO razvrednotiti, češ da naj bi bilo tega orožja tako ali tako malo, ker da ga je bila večina že prej v objektih JLA. Če količina orožja ni vprašanje, potem se lahko vprašamo, zakaj ga je jugoarmada sploh hotela.
Najbolj sporna je seveda Kučanova obtožba Janše z »ilegalno trgovino z orožjem«. Ne le zaradi tega, ker je zaradi razorožitve TO moralo zanjo obrambno ministrstvo skrivaj kupovati novo orožje, da je lahko ubranila samostojno slovensko državo. Tudi Kučan je bil »ilegalni« trgovec z orožjem, ko je z orožjem iz Maribora pomagal Izetbegoviću, čeprav za to kot predsednik države ni bil pristojen. Bo kdaj tudi zaradi tega vložena kakšna kazenska ovadba?