»Pridi nazaj, potrebujemo te!« naj bi podžupan Aleš Čerin prepričal Zorana Jankovića, da se vnovič poteguje za ljubljanskega župana. Dva dni pred tem se je še delal, da še ni odločen in da čaka na »notranji signal«. Verjetno mu je srce začelo biti hitreje, ko se je sprehajal mimo ljubljanske mestne hiše. »Rdeča zvezda repatica« ter 26 »stricev in tet« ga je zvabilo iz tega raja na parlamentarne volitve, kjer je dosegel relativno zmago, potem pa mu poslanci niso pustili sestaviti vlade, tako kot bi on hotel.
Na delno avtokratski način, kot ga je okrcal Borut Pahor, ali brez koncepta, kot mu je očital Gregor Virant. Na koncu ga je na cedilu pustil še Karl Erjavec in skupaj z drugimi »zarotniki« ustoličil vlado Janeza Janše. Zoran Janković, ki se je vedno videl le na izvršilni funkciji, ne pa na poslanskem sedežu, tako ni imel druge izbire, kot da se »pobere« tja, od koder je prišel.
Njegov izlet z Magistrata v parlament in spet na Magistrat bo davkoplačevalce stal okoli pol milijona evrov. Za ta denar smo dobili 28 marionet ljubljanskega župana, ki so bile predvidene kot glasovalni stroj predsednika vlade, če bi to bil Janković.
Kar tretjina jih je bila izvoljenih v Ljubljani, kar pove vse o stranki. Janković bi na poslanskem stolu težko politično preživel. Na razpravah skorajda ni sodeloval, ni član nobenega delovnega telesa, še kot kandidat za mandatarja je raje posedal v kavarni Zvezda skupaj z bivšim predsednikom Milanom Kučanom. Relativni zmagovalec je postal absolutni poraženec. Potrebuje novo zmago, in v Ljubljani, kjer je njegova stranka dobila okoli polovico glasov, mu ne more uiti. Večino mestnih svetnikov že ima, protikandidati pa bodo zgolj za okrasek.
Tudi stranko bo lažje vodil iz izvršilne funkcije, kot župan. Njena politična usoda je odvisna od njegove. Tokrat za svoje nasedle projekte ne bo imel podpore državnega vodstva. Stožic ne bodo sanirale državne banke, saj denarja ni več, tudi kmetijskih zemljišč se ne bo dalo spreminjati v zazidljiva kar tako preprosto.
Garaža pod Plečnikovo tržnico je že dobila rdečo luč pristojnega ministra Žiga Turka. Končno je pravna država tudi Jankovića povabila pred sodno palačo, pa čeprav šele zaradi grehov, ki naj bi jih storil še kot predsednik uprave Mercatorja pred mnogimi leti. Če bodo Jankoviću dokazali karkoli nezakonitega, je z njegovo politično kariero konec.
Sicer ga bomo zagotovo videli znova čez tri leta na županskih in čez štiri leta na parlamentarnih volitvah. Vedno si je želel biti glavni – ne samo v mestu – ampak tudi v državi. Razni notranji signali, zunanji klici in politične procesije levih veljakov so bile zgolj del njegove igre.