Borut Pahor pokopava ustaše, tak je bil naslov v Nedeljskem Dnevniku, ki slovi po avtorjih z udbovskim ozadjem, zato branijo zločine nekdanje SDV, opravičujejo povojne poboje in še naprej z izdajalci zmerjajo ljudi, ki so se med vojno vihro iz različnih razlogov znašli na poraženi strani. Nočejo razumeti, da ljudje, ki so bili žrtve medvojnega revolucionarnega nasilja, ki so bili soočeni z grožnjami smrti ali pa so jim revolucionarji nekoga umorili, niso imeli druge možnosti. Prav tako kot Finci, ki so jih napadli sovjetski vojaki, niso imeli druge možnosti kot sprejeti nemško pomoč. Podobno tudi na drugi strani ne moremo partizanskega boja proti okupatorju obsojati zaradi revolucije in povojnih pobojev, ki so ga najbolj omadeževali.
Čas za spravo med živimi na obeh straneh in njihovimi potomci je napočil že leta 1990, ko smo se poslovili od totalitarnega komunističnega sistema in leto pozneje še od totalitarne države. Toda po osamosvojitvi so vajeti v roke spet vzeli ljudje, ki so vseskozi ovirali »brskanje po preteklosti« in »izkopavanje kosti«, kot da ne bi imeli vsi ljudje pravice do dobrega imena in dostojnega pokopa. V tem smislu je bilo odkritje žrtev v Hudi Jami leta 2009 prelomno, saj smo lahko vsi videli, da je komunistična klika po vojni vrgla v rudniške jaške še žive ljudi, med njimi tudi ženske, ki po logiki stvari niso sodelovale v vojni. V Krimski jami so našli celo otroška trupla … Zato ni bistvene razlike med povojnimi poboji in pokolom v Srebrenici, ki ga brez izjem vsi obsojamo.
Z državnim pokopom žrtev Hude Jame v kostnici v spominskem parku na Dobravi pri Mariboru se končuje obdobje, ki bi ga morali skleniti že pred 25 leti. Ne »brskanja« po preteklosti, ampak njenega skrivanja in prikrivanja. Vladni ljudje so še nedavno ovirali izkop žrtev iz Barbarinega rova in se zavzemali za to, da tudi že izkopane spet zakopljejo tja. Če bi bil s predsednik države še vedno Danilo Türk, za katerega je bila Huda Jama drugorazredna tema, bi verjetno žrtve ostale v njej. Zato tudi medijski napadi udbovskega omrežja na predsednika Boruta Pahorja, ki se je udeležil obeh komemorativnih prireditev. Nekateri se ne očitno ne morejo sprijazniti, da je komunistični sistem propadel oziroma imajo sami hude težave z udbovsko preteklostjo. Živijo v Podzemlju, kot ga je pred leti v filmu zelo nazorno prikazal srbski režiser Emir Kusturica, s svojimi ustaši, četniki, domobranci. Njihov čas se je ustavil, zato premikajo urne kazalce nazaj in ne dovolijo drugim, da bi živeli v normalnem svetu.