Janković glede na svoje reference ne more biti mandatar za krizne razmere. On lahko krizo samo še poveča in je prej problem kot rešitev. Slovenija danes ni »polna vreča cekinov«, kot je bil v Jankovićevih časih trgovski monopolist Mercator, vse bolj zadolžena država danes hitro drsi po poti bankrotirane Grčije. Janković kot mandatar lahko z našim davkoplačevalskim denarjem reši le svoje nasedle projekte v Ljubljani, ne more pa Slovenije. Ker je v državi zmanjkalo denarja in ker na vidiku še vedno ni konjunkture, najbrž ne more rešiti niti omrežja samozvane levice pred dokončnim propadom. Lahko pa reši kak posel svojih dveh sinov ali pomaga prikriti kakšen sumljiv odliv denarja v davčne oaze. Njegov najmlajši sin Jure, tisti, ki je pred parlamentarno komisijo kot papagaj ponavljal, da je »odgovor enak prejšnjemu«, ima v teh dneh precejšne težave, ker mora davkariji pojasniti izvor tistih dveh milijonov evrov, ki naj bi končali na Cipru. Slovenija lahko pod Jankovićem postane samo še večja beznica kaviar levice, katere orgije plačujemo vsi državljani davkoplačevalci. Mandatar Janković pa bo ob tem v polomljeni angleščini na mednarodnem parketu ponavljal svoj znameniti stavek – ne več, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, ampak da je Slovenija najlepša država na svetu.
Vstop Jankovića v areno državne politike ni prav nobena logična posledica nezadovoljstva slovenskih volivcev s trenutno ponudbo v političnem prostoru, kot je to v petek poskušal javnosti razložiti Gregor Golobič, ki bi po političnem izumrtju Zares očitno še naprej rad »haral« iz ozadja. Janković je v resnici zadnje orožje pred popolno kapitulacijo in dokončnim razkrojem slovenske kaviar levice. Njegov nastop na volitvah zna biti zelo tvegana poteza in razkroj kaviar levice lahko samo še pospeši. Tako, da iz političnega zemljevida dokončno izbriše tako Zares kot LDS, Pahorjevi SD pa močno načne podporo. Janković in morebitna njegova lista ne bosta pobirala samo glasov neopredeljenih in razočaranih volivcev, ampak tudi volivce strank propadle koalicije KGB in njihovega političnega satelita Desusa, ki hoče v režiji Karla Erjavca in Ljuba Jasniča še enkrat povleči za nos slovenske upokojence. Mogoče je pričakovati, da vsaj Pahor in Kresalova najbrž ne bosta stala križem rok in pustila prosto pot Jankovićevi listi.
Slednja najverjetneje ne more ogroziti SDS na prvem mestu, lahko pa precej oteži oblikovanje nove vladne koalicije. Ampak tudi to je odvisno od volilnega rezultata drugih samozvanih levih strank. Cilj Kučanove tovarišije, ki se je pripravljena boriti za oblast do zadnje kaplje krvi, je v skupnem seštevku dobiti najmanj polovico glasov. Vsaka mala stranka na levem in desnem spektru lahko postane jeziček na tehtnici. Vstop Jankovića v areno državne politike bo nedvomno povzročil še večjo polarizacijo političnega prostora. Volilni spopad bo še bolj divji in tudi tokrat najbrž ne bo prostora za soočenje programov etabliranih političnih strank. Janković pa lahko povzroči tudi nasprotni učinek, da bodo tudi tisti, ki danes oklevajo, svoj glas prav zaradi njegovega angažmaja raje podelili Janezu Janši oziroma njegovi SDS.
V nedeljo zvečer 4. decembra, ko bodo znani rezultati predčasnih volitev, pa bo vzel zadeve v roke »zadnji varuh politične kontinuitete« – predsednik države Danilo Türk, ki se je očitno prav nič diplomatsko odločil do konca zlorabiti najvišjo funkcijo v državi v predvolilno-politikantske namene in si zaradi tega ne zasluži več spoštljivega naziva »gospod predsednik«. Potem ko je na zadnji proslavi priključitve Primorske z govorniškega odra v Renčah nič kaj predsedniško rohnel, da bomo šli s samozavestjo naprej in zmagali, je na četrtkovi menedžerski konferenci v Portorožu šokiral z izjavo, da bo po volitvah 4. decembra pri predlaganju novega mandatarja temeljito razmislil, kdo so ljudje, ki lahko pripomorejo k stabilni vladi, ki jo Slovenija zdaj potrebuje. Türk je s tem dal vnaprej jasno vedeti, da Janezu Janši tudi ob zmagi SDS že ne bo podelil mandatarstva. Da bo pljunil volivcem v obraz in z državnim udarom uvedel diktaturo Zorana Jankovića.
No, bomo še videli, ali bo to res tako enostavno.
Hunta na obzorju
