Aktualni minister za zdravje Danijel Bešič - Loredan je odličen zdravnik in manj vešč politik, saj po resorju lomasti kot slon v trgovini s porcelanom. Bešič meni, da so za predolge vrste krivi kar pacienti, ki dobijo napotnico in termin pri specialistu, na pregled pa ne pridejo in se niti ne opravičijo. Kako minister ve, zakaj posamezni pacienti niso redoljubni? Ne ve in ne sme vedeti. Naše zdravstvene kartoteke morajo biti dobro varovane in nepooblaščeno nihče ne sme stikati po njih.
Morda ima pacient težko depresijo, več tednov ne more iz postelje, komaj se privleče do toalete, in razumljivo, da se ne zmore urediti in oditi na pregled. Niti poklicati ne more. Zanj je vse to nepredstavljivi napor. Ko epizoda mine, prosi za novo napotnico, jo dobi in krog se ponovi. Depresija, izrazito razširjena psihična bolezen, ni edino, kar lahko pacienta pahne v stanje, ki je za druge neresno in leno.
Morda je pacient v resnici hipohonder? Ti ljudje neprestano doživljajo strah pred boleznimi in se naročajo na preglede pri specialistih. Še preden pridejo do enega, se že naročajo na drugega. Konstantno žele napotnice. Dobijo jih in krog se spet ponovi. Kaj pa, če ima pacient težave s spominom? Živimo v epidemiji demence in kopice bolezni, ki okrnijo spomin. Pacienti pozabijo. Pomislite, kolikokrat ste se po odhodu od doma sekirali, če ste pustili likalnik vklopljen.
Našteli smo tri razloge, a teh je lahko toliko kot pacientov. Že se peljete na pregled, ko na cesto, točno vam pred nos, skoči lisica. Morda vas zasuje toča. Ali na avto pade drevo. Nikar ne podcenjujte naključij. Možno je vse. Vsak nosi svoj križ, vsak lastno zgodbo, vsepovprek obtoževati paciente, da so krivi za reči na katere nimajo vpliva, pa je grdo. Pacienti so uporabniki zdravstvenih storitev in niso krivi za probleme sistema, ki storitve ponuja. Valjenje krivde na paciente, je pometanje pred tujim pragom.
V napotnicah so zabeleženi naši osebni podatki, in ker gre za visoko občutljivo zasebnost ter obstaja resen sum, da so s podatki ravnali neustrezno, smo ministra Bešiča prijavili uradu informacijske pooblaščenke.
Čeprav je škandal nastal, ker je med 300 tisoč izbrisanimi starimi napotnicami skoraj šest tisoč pacientov, ki so bili le prenaročeni na nov termin, opozarjamo, da ni problem izključno v napaki. Že v osnovi gre za napačen pristop krajšanja dolgih čakalnih vrst. V napotnicah so zabeleženi naši osebni podatki, in ker gre za visoko občutljivo zasebnost ter obstaja resen sum, da so s podatki ravnali neustrezno, smo ministra Bešiča prijavili uradu informacijske pooblaščenke. Ukrepe pričakujemo. Čeprav ni minister brisal napotnic, nosi objektivno odgovornost. Še zlasti, ker je ideja zrasla na njegovem zelniku. Naj minister ne bo jezen, a tudi naši zelniki so aktivni. Namesto brisanja predlagamo redno ažuriranje podatkov. Namesto tipke delete uporabljajte enter. Kaos bo rešen za vekomaj, stare napotnice bodo brisane sproti.
Težje se bo znebiti predpisovanja »odvečnih« napotnic. Tu bi minister moral odrediti nadzor nad delom osebnih oziroma družinskih zdravnikov, ki očitno ne pogledajo, komu so napotnico na eno in isto vižo izdali že petkrat. Razumljivo, ni časa. Utrujeni in preobremenjeni so. Avtorica teh vrstic v zadnjih treh letih osebnega zdravnika v živo sploh videla ni in si bo kmalu domišljala, da gre za imaginarno bitje.
Pogovor na štiri oči je dragocen, danes pa hočejo, da pošlješ mejl in ne pomislijo, da pacient morda ne zna z besedami in ne ve, kako natančno opisati težave. Zakaj ne zaposlimo več zdravnikov? Smo bogata država ali nismo? Počasi se premikamo, kmalu nas bo prehitela robotika. Štempljanje napotnic, izdajanje receptov in svetovanje uživanja paracetamola bi brez težav programirali celo v robote brez visoke tehnološke vrednosti.
O ministrovi štorasti ideji z brisanjem napotnic so mediji poročali en dan in nato vse pozabili. Mimo Bešičeve izjave, da oni – trenutna oblast – ne iščejo krivca, ampak povezujejo, pa ne smemo. Ko se je Bešič iz zdravnika in seksi upornika prelevil v politika, se je kar osebno obesil na telefon, klical šefe posameznih institucij ter grozil, da morajo odstopiti, ali pa »ne bo lepo«. Kaj ne bo lepo? O, medijski linč? Nekateri so o terorju spregovorili javno, drugi so bledih obrazov molče in ponižno šli. Minister ima pozitivne ambicije, žal pa mu manjka čustvene inteligence, zato se dobri nameni izjalovijo.
Resnici na ljubo pa priznajmo, da je ministru povezovanje nekje le uspelo. Pred mesecem je napovedal, da zdravstvene zavarovalnice ne bodo dvignile premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker so dosegle t.i. tihi dogovor. V normalni državi bi nastala panika, tu pa spet nič. Vsi molče. Lepo, da nam ne bodo izpulili vsakega evra, opozarjamo pa, da vsak dogovor med več kot tremi zavarovalnicami že predstavlja kartelno poslovanje in ogroža normalno funkcioniranje trga. Za razbitje kartelov je pri nas pristojna javna agencija varuha konkurence, a ta se obnaša kot Trnuljčica. Spi.
Morda se zdi, da pretiravamo, a zavedajte se, da se bodo zavarovalnice, ki jim oblast enkrat požegna tihi dogovor o stagniranju premij, naslednjič hitro dogovorile, da premije spet dvignejo. Magari brez žegna oblasti. Draginja gor ali dol, ko politiki dopustimo, da brezsramno taca po osnovnih postulatih pravne države, je čas za pripravo na reprizo ukrajinske groze. Le da tu ne potrebujemo ruske invazije. Zgodovina uči, da vse znamo sami.