V Evropi se stvari premikajo z neverjetnim ritmom. V Franciji so na pred izboru za predsedniške volitve (la première), ki bodo maja 2017, nastopili trije kandidati: Alain Juppé, François Fillon in Nicolas Sarkozy. Vse to so imena, brez katerih si ni mogoče misliti pete francoske republike. Nicolas Sarkozy, ki je bil eden pomembnejših favoritov, se je pred velikim izbornim finalom zavzel za to, da se v francoskih šolah poleg svinjine, ki je muslimani ne uživajo, kot dopolnilni jedilnik uvede ocvrti krompir (à la McDonalds).
Kdor pozna Francijo, ve, da je svinjina (še posebej v t.i. charcuterie, paštetah, salamah in drugem) eden najpomembnejših prehrambenih virov za ljudi. Obstaja cela umetnost priprav te jedi, ki je različna od ene do druge francoske regije. Francija, ki je ena najpomembnejših kulinaričnih dežel sveta, smatra to za del svoje identitete. Urednik Črne knjige komunizma, Stéphane Courtois, me je dve leti nazaj ob priložnosti obiska pri njem v Parizu, spomnil, da tradicionalne mesnice, ki so del francoske kulturne krajine, sistematično izginjajo ne samo v velemestih, temveč tudi v najbolj odročnih predelih republike, v provincah. To se zgodi brž, ko se v kraju pojavijo muslimani in začno s pregonom svinjetinje v prid kuhinji halal. Ljudje se ob tem počutijo ogroženi v temelju njihove kulture v prostoru. Ta je francoska, krščanska, zahodna in ne muslimanska. In tu je najprej spoštovanje do tuje kulture: če boš Evropejec prišel v katero od arabskih dežel, razumljivo ne boš iskal svinjine in alkohola in se ne boš pritoževal, če bo s stolpa mošeje donela pesem. To je element strpnosti, ki je vgrajen v zahodno civilizacijo. S tem boš izrazil spoštovanje do tuje kulture.
Zavzemanje za multikulturnost na tako občutljivem področju kot je jedilnik francoskih otrok, je Sarkozyja stalo nominacije. Ni bil prvi, ki je Francijo v imenu multikulturalizma izdal, bil pa je med zadnjimi.
Prvič pa se je v zgodovini pete republike zgodilo, da je kandidat realne desnice, Marine Le Pen velik favorit volitev, a ne samo to: v drugem krogu bosta dva kandidata desnice, zato ker Marine Le Pen diktira tempo. To pa je mogoče, ker so ljudje začutili, da jih oblast bruseljskih in pariških birokratov izdajalska, da ji gre samo za lastne interese. Marine Le Pen prepoznavajo kot dediča vrednot Charlesa De Gaulla, ki je bil sicer ustanovitelj stranke, v kateri so vedrili Juppé, Sarkozy in Fillon, Zbora za republiko (Rassemblement pour la République). A so oni te vrednote izdali. Na nedeljski konvenciji (27. 11.) francoska republikanska desnica izbira svojega kandidata. Najverjetneje ob to nekdanji Sarkozyjev predsednik vlade, Francois Fillon. Ta si je zagotovil prednost, ker od Marine Le Pen kopira vrednote Charlesa De Gaulla, izvorne vrednote francoske republike. Kam smo padli.
Povsod po Evropi prihaja do revolta zoper sprevržene politične elite. Kar skrbi je zgolj to, kakšno vlogo bo v tem igral Vladimir Putin. Kajti bo jo, o tem ni dvoma. Veter bo jeseni 2017 (če ne prej) pometel tudi z Angelo Merkel, ki je upravičeno avtor največje izdaje evropskega kontinenta v njegovi zgodovini. Sedaj si je sicer uzurpirala četrti mandat (začela je leta 2005): kot da bi Nemčija ne imela nikogar (pri 80. milijonih) prebivalcev, ki bi znamenja časov (signa temporis) razumel bolje? Odšla je Velika Britanija, prišel je Trump, na pot se pripravlja Francija, vre v Nemčiji. Evropa se bo morala spremeniti, ali pa je ne bo.
Na Hrvaškem je HDZ v desetih mesecih (11. 2015 – 9. 2016 ) izgubila 70 000 glasov. In napravila koalijo z Mostom, ki jo je enkrat že izdal. Plenkovića so instalirali tisti, ki so se ravnokar poslovili s svetovnega odra (Hillary Clinton) ali oni, katerih »uhlebljavanje« je prešlo vsako mero (Junker). Ti so HDZ tudi poslali »na Most«. Danes točijo solze ob smrti enega največjih diktatorjev 20. stoletja, Fidela Castra. A Most se seseda sam vase: je skupina malih tatov, ki so hoteli biti veliki zli duhovi, kot smo pred volitvami opozarjali. Anđelko Dundić desna roka Anteja Šprlje je sojen, ker je albanskemu zaporniku izmaknil televizor, ko je bil še zaposlen kot varnostnik v zaporu. Čudovita metafora za Most in njihovo moralo: v Sloveniji smo to že videli leta 2011 – 2014: pisali smo poleti, da so Gregor Virant in njegovi v Državljanski listi poskubili vse, kar se je le dalo.
Ampak jutri je nov dan: za Evropo, Hrvaško in Slovenijo.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva Reporterja.