Janičarji, v neposrednem prevodu novi vojaki, so bili elitna vojaška struktura Turkov, otomanskih sultanov, ki so te vojake – janičarje pridobivali s pobiranjem krvnega davka, devširme. Fantke, krščanske otroke, starejše od šest let, so zasužnjili, jih dali v rejo, naučili turškega jezika in jih nato nasilno spreobrnili v islam. Kot usposobljene in vešče vojščake so jih nato pošiljali v boj proti kristjanom, ki niso bili del Otomanskega imperija. Kaže se neverjetna perverznost takega turškega početja. Ugrabiš krščanske otroke, jih nasilno spreobrneš ter jih nato uporabiš za podjarmljenje krščanskih ljudstev, njihovih žena in otrok. Tako je bilo ugrabljenih do 300.000 otrok, samo slovensko ozemlje pa je zaradi turških vpadov izgubilo polovico takratnega prebivalstva.
Perverznost takega početja danes spremljamo po Afriki, ko islamistična skupina Boko Haram kot samomorilce uporablja krščanske otroke staršev, ki so jih prej pobili, ali pa Islamska država, ki celo javno prikazuje, kako otroci »mladiči kalifata«, med njimi so tudi zasužnjeni jazidi, ubijajo ujete zapornike. Indoktrinacija otrok je skupna značilnost vseh totalitarizmov, vključno z zadnjim islamskim radikalizmom. Otroci kot orožje in orodje. Kot slednje so bili tudi zlorabljeni pri zadnjih turških vpadih, masovnih nezakonitih migracijah v Evropo. Ko sem pred slabega pol leta prvič pisal, da nam grozi milijonska invazija, so se nekateri posmehovali, drugi pa so mi dali za resnico smešno »prestižno priznanje«, očitek sovražnega govora.
Čas je povedal svoje. Medijsko prirejeno in lažnivo poročanje pod krinko humanosti in varovanja človekovih pravic se je razblinilo, žal tudi zaradi terorističnih napadov v Parizu ter množičnih nasilnih dejanj, posilstev in napadov po Nemčiji, na Švedskem, Finskem itd. Feministke in skrajni levičarji so utihnili, uničevalci zahodne kulture pa so se poglobili v razmislek, kako nadalje uničevati našo civilizacijo. Naprej so nas želeli arabizirati, islamizirati in šeriatizirati z uvozom 50.000 nezakonitih migrantov, potem so to število povečali na 200.000, hkrati nas želijo še utišati. Pod krinko ustavljanja sovražnega govora postajajo določene manjšine vedno bolj radikalne in verbalno nasilne. Sedaj je cilj uničenje ustavne pravice, svobode govora. Natikanje »nagobčnikov« kot zadnja obramba totalitarne miselnosti, ki se je naselila v radikalnih manjšinah, katerih cilj je uničevanje spolov, uničevanje slovenstva. Upor v Kidričevem je simbol boja proti nasilnemu spreminjanju Slovenije, ki bo, če bo treba, zajel celotno Slovenijo. Tistim, ki bodo poskušali natikati nagobčnik, pa mora biti jasno, da ni dovolj močne verige, ki bi ta nagobčnik ohranila na svojem mestu.
Vse skupaj je zgolj ukvarjanje z napačnimi temami in napačnimi vprašanji. Ko nas v javnosti zapeljujejo s temi temami, se dogaja ponoven rop slovenskih bank in gospodarstva prav tistih, ki so to že storili dvakrat in nas ob tem še zadolžili za 35 milijard. Do kdaj še? Resni in odgovorni oblastniki se ukvarjajo z varnostjo in dobrobitjo vseh svojih državljanov in ne samo privilegirane manjšine. Slovenija je in bo ostala del balkanske poti in, kot je bilo videti, tudi center za regionalne koordinacijske vahabitske sestanke. Vse to bi moralo sprožiti rdeči alarm, zahtevamo odgovore. Zakaj še vedno nimamo zakonov, ki bi to preprečevali in sankcionirali? Kredibilnost v mednarodnem varnostnem okolju je pomemben dejavnik zagotavljanja varnosti doma. Vse temelji na zaupanju; če nimamo primerljivega normativnega okvira in polne angažiranosti varnostnega aparata, smo za potencialne partnerje samo breme. In če ni partnerjev, ni ustreznih informacij in možnosti preventivnega ukrepanja. Ko pišem to kolumno iz Črne gore, države na poti v Evropsko unijo in zvezo Nato, se mi zdi, da nas prehitevajo na vseh področjih. Postajajo vedno bolj vzgled za Slovenijo in ne obratno. Zavedajo se pomena varnosti, transnacionalnosti groženj, zato so sprejeli ustrezno zakonodajo, ki inkriminira tuje teroristične bojevnike. Prav tako so, enako kot Bosna in Hercegovina, držali dano besedo in sprejeli zapornika iz Gvantanama.
Soočiti so moramo s shizofrenostjo evropske in nemške politike. Slednja je pred štirimi leti dejala, multikulturizem je mrtev, lani je rekla, vsi ste dobrodošli, letos pa, vse bomo vrnili nazaj. Smešno, če ne bi bilo žalostno. Kajti posledice so nasilje, posilstva, aretacije islamskih skrajnežev, teroristov … Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo tistega naivnega vabila. Prav tako ne bi bilo bodeče žice na naši meji, žice, ki sama po sebi simbolizira zgrešenost politik, ki so pripeljale do tega. Sedaj je čudežna rešitev podkupovanje tistih, ki so vse skupaj zagrešili. Grandstrategija uničevanja Evrope s sodobno obliko turških vpadov je nagrajena z novodobnim haračem, davkom, tremi milijardami denarja za Turčijo. Slovenija bo prispevala več kot pet milijonov evrov. Pet milijonov harača za invazijo in ne za naše sodržavljane, ki živijo pod pragom revščine. To je podobno, kot če bi roparju, potem ko vam je odnesel dragocenosti iz hiše, vnaprej ponudili rento, zato da vas v prihodnje ne bo več oropal. Vse skupaj je znamenje šibkosti, neumnosti in vse, kar bo sledilo iz tega, je, da bo ropar po stari mafijski navadi zahteval vedno višjo rento.
Kaj je rešitev? Popolno zaprtje meje proti Turčiji bodisi v Grčiji bodisi v Makedoniji, uvedba gospodarskih sankcij in izdaja računa za nazaj, za vso škodo, ki je bila Evropski uniji povzročena zaradi organiziranja migrantske invazije. Odpraviti je treba janičarski refleks, ki ga Otomani vsiljujejo Evropi, radikalizirane manjšine pa v Sloveniji. Demos 2.0, široka paleta raznovrstnih demokratov, z aktivnim in enakopravnim sodelovanjem lahko in mora odstraniti ta janičarski refleks. Posebna dodana vrednost Demosa 2.0 so lahko tudi politični angažirani in ozaveščeni mladi domoljubi, ki jim ni vseeno za svojo domovino. Takšno prebujeno in prerojeno Slovenijo potrebuje tudi Evropa, ki je ponovno na križišču zgodovine. Tokrat moramo biti soakterji in ne zgolj kimavci.