stojnice, belvedere Svet24.si

Foto: Prodajalci okupirali istrske ceste, stojnice...

mladič srne trava Svet24.si

Foto: Za varnost živali na travinju je mogoče ...

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

hezonja Ekipa24.si

Sramoten izpad! Hrvaški reprezentant in član ...

masterchef, 10 Njena.si

Teden dni premora za MasterChef Slovenija

parfumi Ekipa24.si

Kamera ujela znanega in uglednega slovenskega ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Damir Črnčec: Izdana Poljska

Deli na:
Damir Črnčec: Izdana Poljska

Pisalo se je leto 1683, 12. september, ko je v poznih popoldanskih urah na čelu 3.000 poljskih konjenikov, huzarjev kralj Jan Sobieski vodil največji konjeniški napad v zgodovini. Skupaj 18.000 konjenikov je zadalo smrtni udarec silam Otomanskega imperija, ki so dva meseca oblegale Dunaj. Po zmagi je poljski kralj Jan Sobieski parafraziral sloviti rek Julija Cezarja, prišel, videl, zmagal. Osvoboditelj Dunaja pred islamsko invazijo Jan Sobieski je dejal, prišel, videl, in Bog je zmagal.

Zmaga na Dunaju pomeni začetek zatona Otomanskega imperija, Habsburgi so začeli širiti svoje meje na Madžarsko in globoko na Balkan. Poljska kraljevina, država pa je postala v dobrih dveh stoletjih plen požrešnih apetitov, Prusov, Avstrijcev in Rusov. Napoleon jim je vrnil delček suverenosti, popolno neodvisnost pa so dobili šele po prvi svetovni vojni. Zaradi skupnega napada nacistov in komunistov, Hitlerja in Stalina na demokratično Poljsko sta stopili v drugo svetovno vojno Velika Britanija in Francija. Kljub temu da so bili Poljaki veliki zavezniki Zahoda, ki so v drugi svetovni vojni zelo krvaveli na vseh bojiščih, so »veliki« njihovo državo potisnili v naročje starim sovražnikom Rusom, Sovjetski zvezi. Šele s padcem berlinskega zidu, po predhodnih protestih sindikata Solidarnost in moralni podpori papeža Janeza Pavla II. se je Poljska vrnila tja, kjer je vedno bila. V Evropo. Kulturno, versko, vrednostno je vedno bila del Evrope, del Zahoda. Danes je Poljska članica Evropske unije in zveze Nato.

Na vzhodni meji evropskega prostora je to največja država, gospodarsko močna, s skoraj 40 milijoni prebivalcev. Demokratična tranzicija na Poljskem je pomenila dokončen obračun z ostanki enega od totalitarizmov, komunizma. Danes je na Poljskem na oblasti konservativna stranka, ki je dobila na volitvah 2015 prepričljiv mandat ljudstva. Predsednik stranke je Jarosław Kaczyński, nekdanji poljski predsednik vlade in brat dvojček Lecha Kaczyńskega, predsednika, ki je leta 2010 umrl v sumljivi letalski nesreči pri ruskem Smolensku. Takoj po prevzemu oblasti so se začeli bruseljski birokrati iz Evropske unije ukvarjati z domnevnim pomanjkanjem demokratičnosti nove poljske oblasti. Vse skupaj je bilo v velikem interesu tudi novemu predsedniku EU, Poljaku Donaldu Tusku, katerega stranko je na volitvah premagal Kaczyński. Poljska je postala v zadnjem letu skupaj z Madžarsko in Slovaško motor upora proti nori in neverjetno samomorilski politiki EU do nezakonitih migracij. Neposredno so kritizirali odločitev Merklove, Junckerja in drugih uničevalcev naše dediščine.

Vse skupaj je doseglo vrhunec s sprejetjem Resolucije o razmerah na Poljskem, ki jo je sprejel 14. septembra Evropski parlament. Evropski parlament skrbi vladavina prava na Poljskem, kako glasuje ustavno sodišče itd. Grobo vmešavanje EU v zadeve članice se ne more končati dobro. Veliko presenečenje in ogorčenje je zbudilo dejstvo, da so vsi evropski poslanci iz Slovenije, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Alojz Peterle, Romana Tomc, Ivo Vajgl, Milan Zver, Igor Šoltes in Patricija Šulin, podprli to sramotno resolucijo. Ne razumem, kako so lahko naši opozicijski poslanci podprli takšno sramoto, še bolj me preseneča, zakaj se niso toliko potrudili, da bi bila takšna resolucija sprejeta za Slovenijo. Njihov predsednik je bil v zaporu tik pred volitvami, tja poslan v očitno montiranem političnem procesu. Iz EU pa nobenega glasu o vladavini prava in demokraciji na Slovenskem.

Naj bom jasen. Menim, da EU nima nikakršne pravice, da se vmešava v notranje zadeve držav članic. EU, ki vsiljuje migrantske kvote, ki selektivno sprejema resolucije, s katerimi napada države, ki branijo razum, ni EU, v katero smo se vključili 1. maja 2004. EU, kjer poslanci vseh barv sklepajo kravje kupčije na škodo vseh nas, ima resen problem. Očitno Bruselj popolnoma zabriše mejo med opozicijo in koalicijo na oblasti, v kolikor gre za neke širše cilje. Protipoljska resolucija zanesljivo diši po komplotu, kot bi si ga zamislil George Soros, veliki financer uničevanja evropske kulturne dediščine, ki temelji na judovsko-antično-krščanskih koreninah. Orban je imel več kot upravičene razloge, da je prepovedal njegovo pustošenje na Madžarskem.

Vemo, da tudi v Sloveniji financira veliko število nevladnih organizacij, nekatere politične stranke in vsaj dva poslanca EU iz Slovenije. V Sloveniji je celo na predlog Mirovnega inštituta, Slovenske filantropije, Kible, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Studia Humanitatis, IEDC – Poslovne šole Bled in KUD France Prešeren prejel državno odlikovanje od bivšega predsednika, zadnjega šefa totalitarne partije na Slovenskem. Soros je dokazano soavtor in sosponzor vsiljene nezakonite migrantske invazije v Evropo. Je zagovornik multikulturalizma, sinonima za uničevanje naše evropske kulture. Vse skupaj je težko razumljivo. Kalne vode so se zbistrile. Takšna zbistritev bo dobrodošla tudi v zvezi z gradnjo katarske džamije, vojašnice v Ljubljani. Kdo vse je pomočil prst v marmelado? Dopustitev gradnje objekta, ki je namenjen širjenju nekih tujih, nedemokratičnih idej v naš prostor, je zelo blizu izdaji. 

Naši predniki, naša ozemlja so zelo krvavela pod turškimi vpadi, sedaj pa precej stoično prenašamo ta tretji poskus osvajanja, islamizacije Evrope. Vse skupaj je dosti bolj prefrigano in podprto z velikimi denarji iz držav, kot so Katar, Savdska Arabija, Turčija itd. Merkel, Juncker in kompanija so očitno tudi del te zgodbe. Tako je tudi mogoče razumeti stalno kritiziranje Madžarske in Orbana, sedaj tudi Poljske. Evrokrati ne razumejo, da s tem samo povečujejo odpor do Evropske unije in so tako najbolj odgovorni za širjenje evroskepticizma. Še vedno menim, da je treba vztrajati na skupnih evropskih vrednotah, pristojnost Bruslja pa omejiti. Več Evrope, manj Evropske unije pomeni prav to. Vrednote, tradicije in kultura da, koga bomo pa naseljevali v naših državah, pa ne. Bruseljsko vsiljevanje islamizacije, arabizacije in šeriatizacije bo Evropo vrnilo nazaj v čase, v katere ne želimo. Slovenija pa mora nazaj tja, kjer je vedno bila. V Srednjo Evropo, ki jo danes simbolizira višegrajska četverica!