Zakaj se je vnovič – po letih 2014 in 2015 – sprožila zgodba o priznanju Palestine? Res le zaradi »spremenjenih okoliščin«, kot zatrjuje zunanji minister Karl Erjavec v odzivu na ameriško zgodovinsko uradno priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico?
Šef Mladike je preračunal, da državni zbor s priznanjem lahko opravi do volitev, vsaj do aprila, da to »ne bi bila tema državnozborskih volitev«. Kakor da najpomembnejše volitve ne zaznamujejo politike in države že zdaj in tukaj. Denimo plaz stavk javnega sektorju ali solo podvig za zvišanje minimalnih plač ministrice za delo Anje Kopač Mrak (SD).
Uradno stališče je, da bo Palestina priznana, ko bo to storila še kaka država članica EU. To je prva in edina naredila Švedska leta 2014, a ji nihče v zavezništvu ni sledil. Rezultat? Izrael je pretrgal diplomatske in gospodarske odnose. Skupno priznanje bi imelo tudi večjo težo pri razreševanju tega bližnjevzhodnega konflikta.
Država ne nastane kar s priznanjem drugih držav. Imeti mora ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast. Ne bo šlo brez Izraela, ni dovolj le priznanje kot simbolno dejanje, ustvarjanje lažnega vtisa, da država Palestina vendarle nekako nastaja. Palestinski Hamas ima v statutu še vedno zapisano, da bo Izrael obstajal, dokler ga islam ne preplavi.
V EU imamo skupno zunanjo in varnostno politiko. Čemu bi njenemu podpiranju v slogu tarnanja nad našo nepomembnostjo dajali predznak oportunizma, nenačelnosti, preračunljivosti? Z odpiranjem razprave o priznanju ne bi smeli v stran potisniti naših odnosov s strateškimi političnimi in gospodarskimi partnericami.
Čeprav se s priznanjem Palestine kajpada ne da dobiti volitev, je na levici to postala ena od prestižnih tem. Ni mogoče prezreti, da je vodji diplomacije in prvaku Desusa uspelo preigrati premierja Mira Cerarja. Še 18. decembra je govoril, da čas za pogovore o priznanju ni primeren, pa je le tri dni pozneje vlada sklenila postopek nadaljevati.
Upajmo, da ima za spremenjeno stališče razloge in da se bo Slovenija odločila za priznanje (kolegij državnega zbora je odločil, da bo to že na februarski seji) še z nekaterimi drugimi državami EU, s katerimi o tem menda vzdržujemo stike: Irsko, Belgijo in Francijo. Erjavec ima nalogo o tem seznaniti predstavnike Izraela.