Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Biserka Karneža Cerjak: Zločin, ki ga ni, kot najhujša nesreča

Deli na:
Biserka Karneža Cerjak: Zločin, ki ga ni, kot najhujša nesreča

Zagotovo ni tako motena, da bi jo morali zadržati v psihiatrični bolnišnici, je vztrajal državni tožilec, ko se je izvedelo, da je 36-letna Romunka umorila 90-letnega meniha Rogerja. Lahko je nesrečnica, a je tudi zločinka, ker je storila zločin.

Menda naj bi imela shizofrenijo, so opravičevali Romunko. Za njen umor, pri večerni molitvi in v prisotnosti množice mladih krščanskih vernikov naj bi umorila s trikratnim vbodom v grlo 90-letnega meniha Rogerja iz Taizéja, ki je slovel kot sinonim za ekumenizem v Evropi, saj je želel preseči razlike med katoliškimi skupinami, državni tožilec ni imel toliko posluha kot vse odpuščajoči del javnosti. »Ni tako motena, da bi jo bilo treba zadržati v psihiatrični bolnišnici,« je bil odločen in postavil stvari na pravo mesto. Lahko jo imamo za nesrečnico, toda še vedno velja, da je zaradi storjenega zločina tudi zločinka.

Sedem let kasneje smo priča skoraj povsem podobnemu zločinskemu dejanju. Prav tako v Franciji in med katoliškim obredom v cerkvi sta po potrditvah francoske policije »komaj«(!) 19-letni Abdel Malik Petitjean in mladi napadalec Adel Kermiche v svetišču v mestu Saint-Etienne-du-Rouvray najprej zadrževala dve redovnici, duhovnika in še dva vernika ter nato po štiridesetih minutah od njunega prihoda duhovniku prerezala vrat. Svoje dejanje sta celo snemala in ob tem celo vzklikala Allah akbar (Alah je velik).

Tako kot v primeru neprištevne Romunke, ki je pred sedmimi leti umorila brata Rogerja, so tudi tokrat poskusili mnogi opravičevati njuno dejanje z neprištevnostjo pod vplivom substanc, krivo naj bi bilo okolje, v katerem sta odraščala, spodletela integracija …, vse to le zato, da bi vzklike v stilu »cesar je vendar gol!« oziroma »zgodil se je krut zločin!,« preglasila misel »zločina vendar sploh ni!«.

Prav ob vzkliku »zločina vendar ni!« velja spomniti na razmišljanje ruskega misleca in pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, zapisano v njegov dnevnik že leta 1873, a je njegovo opozorilo zelo aktualno za današnji čas, v katerem se z lahkoto širi misel, »da zločinec ni kriv, saj zločina sploh ni«. Bomo pritrdili Dostojevskemu, ki pravi, da ni hujše nesreče kot ta, da se ljudje strinjajo z zločincem s takim opravičevanjem? Kajti, kot je poudaril, zločinec, ki sebe nima za zločinca, je v resnici nesrečen, saj je v sebi zatrl vest. In ko zatre vest, ni več človek, temveč le še žival, zver. Vprašajmo se, kdo sta bila mladeniča, ki sta ob storjenem zločinu vzklikala Allah akbar? Le nesrečnika ali vendarle zločinca z zatrtjem najbolj bistvenega, kar nas določa v najglobljem smislu, kar je naša srčika – vesti.