Pred verjetnimi volitvami znova na veliko preigravajo možnosti, kdo bo poleg uveljavljenih strank nastopil na volitvah, v katerem volilnem okraju bo nastopil posamezni strankarski kandidat, kdo bo koga vzel v koalicijo po volitvah, kdo bo sploh voljan stopiti v katero koalicijo … Ker še ni formalne volilne kampanje, iz ust politikov še ni nič slišati o tem, kako se bo država umikala iz gospodarstva. Čeprav je to mantra prevladujočega dela politikov že vsaj v zadnjih treh vladah, se država ne umika iz gospodarstva, celo nasprotno, vedno več premoženja je v neposredni ali posredni lasti države. K temu je žal pripomogla še zadnja huda gospodarsko-finančna kriza, ko je največja državna banka NLB velik del svojih terjatev do največjih družb spremenila v lastniške deleže, za katere se zdi, da ne ve, kaj z njimi početi. A tako se zdi zgolj nepoznavalcem. V resnici bančniki prav dobro vedo, česa nikakor ne smejo storiti: prodati svojega pasivnega premoženja nepravemu, torej tujemu kupcu. Tistemu, nad katerim ne bodo imeli roke slovenski politiki na (vsakokratni) oblasti in katerim so praviloma tudi precej dolžni, ker so jih postavili na čelo bank.
Enako velja tudi za banke. Politiki na oblasti nočejo narediti nujnega vsaj za postavitev temeljev, da bi NLB sploh lahko še rekli banka, ne pa beznica, kjer se pogosto ne ve, kdo pije, vedno pa se ve, kdo plača: davkoplačevalci. Več dokazov, kot smo jih imeli v zadnjih dvajsetih letih, ne potrebujemo. Dokler bo NLB, daleč največja banka na Slovenskem, v državni lasti, ne bo ponudila dobrega servisa podjetnikom in na splošno državljanom, pač pa klientelističnim, roparskim, s politiki povezanim elitam. Na škodo vseh zdravih podjetij in na škodo zdravja prebivalcev.
Stežka, vendar je treba priznati: edini slovenski nacionalni interes v bančništvu je, da se NLB in NKBM prodata tujim uveljavljenim bančnikom, ki so se v odgovornem bančništvu kalili stoletja. Če želimo imeti banko, ki bo prinašala dobiček, podjetnikom in prebivalstvu dajala ugodne kredite, lastnikom dividende, pa še dokapitalizacije ne bodo naše breme. Priznanje bo težko, a odrešujoče.