Novica o več desetmilijonskih poslih s steroidi, ki sta jih zadnje desetletje vodila zakonca Mihael in Alenka Karner, je slovensko javnost osupnila zaradi izjemnih razsežnosti. To je že druga tako odmevna afera gospodarskega kriminala, ki je Slovence zdramila v slabih dveh letih. Junija 2010 je bil to Balkanski bojevnik, januarja 2012 pa afera steroidi. Pri Balkanskem bojevniku je šlo za pošiljke kokaina, ki smo jih merili v tonah, v aferi steroidi pa je šlo za količine prepovedanih sestavin v vrednosti 40 milijonov evrov. In kakšna je skupna značilnost za oba primera? Čeprav so bili v te posle vpleteni slovenski državljani, jih slovenska policija in drugi represivni organi niso odkrili.
V obeh primerih so slovenskim organom pregona pomagale bolj izkušene (in očitno veliko bolj učinkovite) tuje policijske in varnostne sile. Odločilno besedo je imela DEA, ameriška agencija za boj proti mamilom in prepovedanim sestavinam. V primeru Balkanskega bojevnika so pomembno vlogo imeli še italijanski orožniki in policija, ki so člane Tošićevega narkomanskega kartela že uspešno lovili po Italiji. V aferi s steroidi pa so bili odločilni avstrijski policisti in koroško tožilstvo. Kaj pa slovenska policija? Slovensko tožilstvo?
To vprašanje bi lahko razširili na še nešteto drugih afer: vodstvo slovenske Hypo banke so odstavili iz Celovca, preden je naša policija sploh kaj mignila. Sojenje v zadevi Čista lopata se nadaljuje s polževo hitrostjo: večina obtožencev je že zdavnaj pokopala podjetje, s katerim so lomastili po slovenskem gospodarstvu, medtem ko je Bavarcem v »rekordno hitrem« (a to samo za naše pojme) času uspelo pravnomočno obsoditi našega najbolj mogočnega tajkuna Ivana Zidarja.
To je pač Slovenija. Žal. In s tem se moramo sprijazniti. Slovenija je država, tako nam je lani v intervjuju dejal dr. Bojan Dobovšek, kjer je korupcija na najvišjih nivojih razširjena po prijateljstvih in dvoumnih vezeh. Pri nas je po njegovih besedah tudi na moč razširjeno pranje denarja, ki ga omogoča neurejena finančna zakonodaja. Slovenci smo sicer upali, da je izkušnja z Balkanskim bojevnikom dovolj močno stresla naše oblastnike, Ampak očitno jih ni. Pot je še dolga, zelo dolga.