Kljub na videz nepremostljivim razlikam slovenske desne in leve populiste družijo številne podobnosti, Primc in njegov ideološki antipod iz ZL, Luka Mesec, pa sta kot populistična dvojčka. Svoji politiki seveda ne pravita populizem. Kot prava populista sta zamrznjena v preteklosti in zastarele ideje prodajata kot nekaj novega. Oba nagovarjata jezne volivce, ki jih ne zanima sodelovanje ali spravljivost, temveč čim več zdrah in politične nekorektnosti. Zato Primčeva ekipa in ekipa iz ZL komaj čakata, da si skočita v lase in se zasujeta z žaljivkami. Zlasti Meščev strankarski kolega Miha Kordiš ne zamudi priložnosti za napad na Primca, ki mu seveda ne ostane dolžen.
Nasprotje med levimi in desnimi populisti podžiga prav velika podobnost. Povrh vsega se desni populisti vzpenjajo tudi zato, ker vedno bolj hodijo v zelje levim populistom, zlasti na področju socialne politike, ki je doslej tradicionalno pripadala levici. Po zgledu desnih populistov iz tujine, zlasti Donalda Trumpa in Marine le Pen, ki sta levici ukradla boj za delavce, boj za nacionalni interes in boj proti globalizaciji, tudi Primc nasprotuje delitvi na levo in desno in trdi, da zastopa »vse«. Komolčenje Primčeve nove stranke z Meščevo ZL v socialni politiki vidimo tudi iz pobude Metke Zevnik, Primčeve desne roke, ki mladim do 27. leta obljublja subvencionirana stanovanja, na račun davkoplačevalcev, kakopak (Reporter, 23. 1. 2017). S tem se Primčeva nova stranka postavlja ob populistični bok ZL, ki na račun davkoplačevalcev že deli zastonj kosila, odpisuje dolgove, zahteva vedno novo zvišanje minimalne plače itd.
KOLUMNA V CELOTI V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24