(Razumnejša) alternativa predčasnim volitvam je torej velika koalicija. Slednje seveda v nobenem primeru ne more biti brez SDS...
Vprašanje, ki pri oblikovanju takšne koalicije ne sme biti tabu, je vprašanje predsednika vlade. Kot sem že večkrat zapisal, je za stranko in za politično higieno v Sloveniji veliko pomembneje, da SDS vstopi v naslednjo vlado, kot pa to, da je Janez Janša premier. Seveda bi bilo upravičeno pričakovati, da šef velike koalicije prihaja iz posamično daleč največje stranke; v skrajni sili bi to lahko bil še kak “tehnokrat”, blizu desni sredini. Ne mislim pa, da bi se vladne skrivalnice razrešile takoj, ko bi Janša odstopil od premierske kandidature.
Tudi sem prepričan, da bi morala možnost, da je pripravljena podpreti sodelovanje SDS v vladi, če se Janša odpove premierstvu, nakazati druga stran. Adut alternativnega mandatarskega kandidata je poleg prepričljive relativne večine in morda še šibke demokratične verodostojnosti koalicije, v kateri bi moral biti celoten dosedanji, na volitvah odslovljeni vladni trojček, preveč pomemben, da bi ga SDS vrgla na mizo, v odgovor pa bi dobila floskulo, da “v srcu ne misli dobro”.