Ko sem se letos konec junija z Ustavnega vrnil na Vrhovno sodišče in mi je prišel v roke telefonski imenik najvišjega sodišča v državi, sem ostrmel.
V množici vse-sodno-upravnega, projektno-strukturalnega in v-očeh–ljudstva-lepo-podobo-sodstva-ustvarjajočega personala, ki je v devetih letih in pol proliferiral kot huda oblika raka, sem med kar štirimi piarovci (mimogrede, Ustavno sodišče nima niti enega – uredništvo nekega političnega tednika pa zgolj enega novinarja več) na plačilni listi najvišjega sodišča v državi uzrl ime starega znanca – koga drugega kot prej omenjenega gangovskega intimidatorja neposlušnih sodnikov.
KOLUMNA NA PORTALU IUS-INFO