Vsak, ki pozna Bilbi, ve, da ima rada barvitost, lepoto življenja, sveta. Mislim, da so prazniki in ceremonije pomemben del našega življenja. Prav je, da vsaj enkrat na leto praznujemo to našo barvitost, da so prižgane lučke, da se otroci veselijo.
Toda kot sem že omenila, mi je pri tej pesmi všeč ravno to, da je zelo realistična in se pokloni obema platema praznikov; tradiciji, kiču in evforiji, pa tudi realnosti, ki žal ni zmeraj lepa. Nimamo ravno veliko tako evforičnih praznikov. Božič je res največji in tudi globalno je zrasel v skupinsko norost.
Prav je, da se opozori tudi na drugo plat praznikov, da se ljudi tudi malo pikne. Mnogi ljudje so v božičnem času zelo osamljeni, zelo jim je težko. Veliko ljudi ima tudi denarne težave in so v stiski. Prav ta optimizem je mogoče na trenutke edina gonilna sila za naprej. Življenje bo vedno teklo naprej.
Narava življenja je takšna, da se ne bo nikoli ustavilo. Tudi če smo v ne vem kakšni stiski in nam je grozno, bo šlo življenj vedno naprej, četudi bomo stali na mestu. Optimizem je eno takšno orodje, ki nam lahko pomaga pri tem. Ni nujno, da vedno verjamemo v optimizem. Dovolj je, da ga nekje imamo in da nas nekako potegne ven, ko se nam zdi, da smo obtičali na mestu.
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA