Na nesrečo industrije je v vsakdanji hrani dovolj vseh vitaminov, mineralov in elementov v sledovih, ki jih potrebujemo za zdravja polno življenje. Količino v telesu uravnava naša presnova sama. Česar je preveč, izloči. Primer je vitamin C, ki ga lahko goltaš za zdravje čezmerno, pa bo v telesu vedno enaka koncentracija. Z drugimi je manj varno, ker brez zdravniškega posveta dobrega zdravnika utegne biti nevarno, namesto zdravo, kot buči reklama in namala pametni telefon.
Nekaj skromnih dejstev: magnezija je v črnem , polnozrnatem kruhu več kot dovolj, kalcij dobimo z mlekom in njegovimi izdelki, kalija je obilo v krompirju, ki ga zdaj povzdigujemo v super živilo, v sadju in zelenjavi so vsi vitamini, pa še to posebnost imajo, da se z njimi ne moremo predozirati.
Reklame mi ne morejo do živega niti z mantro omega 3. Razmišljam, da bi jo kmalu spet mahnil na morje, ko se bo polegla turistična povodenj. Jedel bom ribe, pardon, omega 3. In bil daleč proč od slovenske koalicijske godlje, ki postaja simbol neokusnega (da ostanem pri svoji kulinarični tematiki). Upam seveda na ribe s čim manj kadmija, živega srebra in drugih, plastičnih dosežkov civilizacije.
SLADOKUSEC V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24