Kako podobno osebnost bi lahko našli v skandinavskih državah, a Trubarju tudi tam nihče ni segal niti do kolen. Tako drastičnega in tako intelektualno visokega dosežka v okoljih brez knjižne literarne tradicije dejansko ni bilo.
Razne teze nekaterih sodobnih slovenskih zgodovinarjev o pojavu narodne zavesti pri Slovencih šele v 19. stoletju so lahko le teoretične narave. Lepo bi bilo, ko bi si ogledali tudi kake vire. Gradiva oziroma pisnih virov, ki tem tezam ne pritrjujejo, je namreč veliko.
Primerjalno jezikoslovje, ki se ukvarja s sledenjem razvoja posameznih jezikov v posameznih stoletjih, je zelo podobno matematiki. Ob predpostavki, da je slovenščina slovanski jezik, se račun v celoti izide, ob kaki drugi domnevi – recimo t. i. venetski teoriji ali teoriji paleolitske kontinuitete – pa se račun preprosto ne izide.
Univerze krvavo potrebujejo denar, to je jasno. A slovenščina ne more biti talec denarja, ki naj bi ga prinesli uvoženi študentje na nekaj oddelkov nekaj fakultet. Prav tako ne more biti talec neznanja slovenščine pri tistih predavateljih, ki pridejo k nam za daljše obdobje samo zato, ker si želijo višjega (!) zaslužka.
V redkokateri državi so vsi temeljeni slovarji zgolj sad javne ustanove. Če slovarje izdajajo različne profitne ustanove, se jih enostavno niti ne da zbrati na enem mestu. Sploh pa ne zastonj.
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
