Sodni svet črpa svojo legitimnost in pristojnosti iz ljudstva, zato bi morali njegovi člani delovati na javnih sejah, in ne na zaprtih, kot je njegova dosedanja praksa. Ravnanje sodnega sveta v postopku izbire predsednika vrhovnega sodišča je ustavno sporno, saj javnost ni imela vpogleda v njegovo zaslišanje obeh kandidatov in kasnejšo odločitev. Slednje je še bolj sporno, ker njegovo mnenje in sporočilo za javnost nista v ničemer obrazloženi, saj iz njiju ne izhajajo prav nobeni razlogi, zakaj ni podprl enega od obeh kandidatov. V vsaki vsaj formalno demokratični in pravni državi bi moralo biti ravnanje tako visokega organa oblasti, kot je sodni svet, javno in njegove odločitve natančno obrazložene. V običajnem sodnem postopku bi šlo v takšnem primeru za klasično absolutno kršitev pravil postopka. Zato je zadnji primer mogoče označiti kot še en uspešen poskus, kot temu pravijo v teoriji, »state capture« oziroma ugrabitve države.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
