Uber je glasnik delitvene ekonomije in grožnja kartelu taksistov, zato tak odpor. Neto učinki Uberja bodo pozitivni. Negativni učinki prvega reda (izguba službe kartelnih taksistov) so precej manjši od pozitivnih sekundarnih učinkov (zaposlenost težje zaposljivih kategorij delavcev, zmanjšanje izdatkov za socialne transferje, nižja cena storitev, boljša izraba proizvodnih sredstev, prezaposlitev kartelnih taksistov v druge storitve, sprostitev povpraševanja od predragih taksi prevozov na porajajoče se trge in ustvarjanje novih delovnih mest na teh novih trgih). Delitvena ekonomija bo torej izboljšala položaj zlasti tistih na dnu socialno-ekonomske lestvice in s tem omogočila bolj socialno državo.
Uber in druga delitvena ekonomija s podporo informacijskih tehnologij nam ponuja nov zagon za bolj učinkovito izrabo redkih virov. Omogoča sprostitev in uporabo do sedaj neizkoriščenih zasebnih sredstev, kot so prazna stanovanja, neuporabljeni avtomobili, vrtovi, kolesa, parkirna mesta, pisarne, investicijska sredstva, računalniške kapacitete in podobno. Ko bolje izrabljamo obstoječe resurse, se nam sproščajo viri za potrošnjo ali investicije, ki si jih do sedaj nismo mogli privoščiti.
To pomeni povpraševanje po novih storitvah in ustvarja nova delovna mesta. Delitvena ekonomija tudi znižuje vstopne stroške za nova podjetja, saj podjetniki lažje pridobijo zagonska sredstva, najamejo začasne prostore, zakupijo storitve v oblaku. S tem se poveča konkurenca in zamajejo temelji velikim uveljavljenim podjetjem. Delitvena ekonomija zagotavlja tudi pomembne spodbude lastnikom do sedaj neizrabljenih virov, da jih začnejo ponujati ljudem, s čimer znižajo ceno za uporabnike, sami pa si povrnejo stroške velike začetne investicije.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
